Znanstveniki s pomočjo DNK rekonstruirali obraz več kot 10.000 let stare ženske

Raziskovalci z belgijske Univerze v Gentu so s pomočjo starega DNK rekonstruirali obraz 10.500 let stare ženske, piše CNN.

Ekipa znanstvenikov je ugotovila, da je ženska, ki je živela na območju današnje Belgije, najverjetneje imela modre oči in nekoliko svetlejšo polt od drugih analiziranih, ki so v obdobju mezolitika živeli v sedaj zahodni Evropi.

Kot je povedala vodja projekta in arheologinja Isabelle De Groote, ženska prihaja iz iste populacijske skupine kot moški iz plemena Cheddar, ki je v približno istem času živel na ozemlju današnjega Združenega kraljestva, vendar je imel svetlejšo polt.

Znanstveniki so sprva domnevali, da so imeli evropski lovci in nabiralci enako genetsko sestavo, vendar so z rekonstrukcijo obraza ženske ugotovili, da so že takrat obstajale precejšnje razlike v barvi kože.

"Po njeni lobanji lahko sklepamo, da je bila stara med 35 in 60 let," je dejala De Groote in dodala, da je oblika njenega nosu podobna nosovom moških iz Cheddarja. "Čeprav je bila ženska, je imela močne obrvi."

Prazgodovinski ostanki namigujejo na ritualne prakse

Kot je povedala De Groote, so posmrtne ostanke ženske našli med letoma 1988 in 1989 v jami Margaux v belgijskem Dinantu, ko so med arheološkimi izkopavanji skupaj našli ostanke devetih žensk.

De Groote je najdbo označila za nenavadno, saj so v večini grobišč iz mezolitika običajno tudi posmrtni ostanki moških in otrok.

Razkrila je, da so bila mnoga najdena okostja posuta z okro, kar namiguje na izvajanje pogrebnih obredov, znanstvenikom pa podaja dodatna vprašanja o družbeni strukturi in praksah ljudi iz mezolitika.

"Zanimivo je tudi, da so grobišče uporabljali več sto let, kar pomeni, da so se ljudje vračali tja kljub svojemu mobilnemu življenjskemu slogu," je še dodala De Groote.

Svetlejša polt ženske "presenetljiva", a obenem "pričakovana"

Član projektne ekipe in arheolog Philippe Crombé meni, da je polt ženske "nekoliko presenetljiva", čeprav je število ostankov iz mezolitika, ki bi jih lahko primerjali, omejeno.

"Vsi do sedaj analizirani, ki so živeli v današnji zahodni Evropi, so pripadali isti genetski skupini, zato je to odkritje nekoliko presenetljivo," je dejal. "Hkrati pa bi lahko pričakovali, da je na širšem območju zahodne Evrope, tako kot danes, obstajalo več raznolikosti."

Crombé je pojasnil, da raziskav s pomočjo DNK ni bilo mogoče izvesti takoj po najdbi ostankov, saj so bile ustrezne tehnike takrat še nerazvite. Kasneje so iz najdene ženske lobanje odvzeli del DNK, ki je znanstvenikom omogočil izdelavo "zelo podrobne rekonstrukcije".

Njena polt ter barva las in oči temeljijo na podatkih DNK, njen nakit in tetovaže pa na arheoloških odkritjih in drugih izkopavanj v porečju reke Meuse.

Raziskovalci so med enim od izkopavanj našli kamnito orodje, kosti divjadi in ostanke rib, kar po mnenju arheologa dokazuje, da si bili ti ljudje nomadi. "Odvisni so bili od virov, kot so divjadi, rastline in ribe. To jih je prisililo, da so se nenehno selili," je pojasnil Crombé.

O skupnostih iz mezolitika še danes ne vemo veliko, je dodal arheolog. Ekipa znanstvenikov zato zdaj analizira posmrtne ostanke, da bi izvedela več o njihovih odnosih in navadah.